Pomen ustne higiene pri otrocih

Dobra ustna higiena je ključnega pomena za zaustavitev karioznih procesov na zobeh in ohranjanja zdravih obzobnih tkiv. Ta vključuje redno odstranjevanje zobnih oblog iz vseh ploskev zob s pomočjo zobne ščetke ter medzobnih prostorov ob uporabi intredentalnih ščetk in zobne nitke.

Ščetkanje pri otroku naj se začne ob izrastu prvega zoba, ko uporabljamo majhno zobno ščetko z mehkimi ščetinami. Zobe oz. zob ščetkamo dvakrat dnevno. Svetujemo tudi uporabo zobne nitke, kadar imamo mlečnike v stiku.

Mlečni zobje so kljub temu, da jih zamenjajo stalniki, ključnega pomena za otrokov razvoj. Otrok lahko z njimi zgrize hrano in na ta način uživa raznovrstno prehrano, omogočajo optimalen razvoj čeljustnic ter pravilno lego jezika v ustni votlini. Pravilno podprejo ustnice ter omogočajo pravilen razvoj govora. Mlečniki držijo prostor za izrast stalnih zob. 

Prvi zob izraste okoli 6 meseca (običajno spodnji sekalec), do 3 leta izrastejo vsi mlečni zobje - vaš otrok ima pri tej starosti torej 20 mlečnih zob. Otroka peljemo k zobozdravniku ob izrastu prvega zoba oz. najkasneje do 1. leta starosti. Terapevt pregleda otroka in vam da koristne napotke o čiščenju zob ter ohranjanju zdrave ustne votline.

Fluoridi

Fluoride dodajamo z namenom preventive pred zobnim kariesom. Dodajamo jih lahko sistemsko (z vodo, hrano, kot prehranski dodatek) ali topikalno (na skleninsko površino).Učinkujejo na način, da se na površino sklenine vgradijo fluoridni ioni, ki preprečijo prehitro raztapljanje sklenine v kislem okolju, kar skozi čas vodi do nastanka zobne gnilobe.

Fluoridi sami ne preprečujejo nastanka kariesa, vendar zavirajo njegovo napredovanje. Le stalna izpostavljenost zagotovi njegove učinkFluoride običajno najdemo v zobnih pastah ter nekaterih ustnih vodah. Prav tako jih lahko v zobozdravstveni ordinaciji aplicirajo v obliki visoko koncentriranih lakov oz. premazov.

Primerna količina fluoridov pri otroku je 1000 ppm. Zobno pasto nanašamo v odmerjeni količini, od 0-3 let v velikosti riževega zrna, od 3-6 let v velikosti graha.

Prehrana

Pomembno je, da otrokom omejimo uživanje sladkorja in sladkih pijač. Držimo se obrokov v rednih razmakih, v vmesnem času naj otrok zaužije le vodo ali nesladkan čaj. Čas med oboki je ključnega pomena saj daje ustni votlini priložnost, da nevtralizira delovanje bakterij po zaužiti hrani.

Absolutno se izogibajte pitja sladkih pijač za žejo. Tudi naravni sokovi in rastlinska mleka vsebujejo veliko sladkorjev, ki pospešeno delujejo na slabše mineralizirano sklenino mlečnih zob. Svetuje se tudi popolno izogibanje sladkorja (z izjemo naravno prisotnih sladkorjev v zelenjavi, sadju, žitih ipd.) do otrokovega 3. leta starosti.

Karies

Karies ali zobna gniloba je najpogostejša kronična bolezen pri majhnih otrocih. Nastane ob kompleksni interakciji kariogenih bakterij z ogljikovimi hidrati, ki pod vplivom bakterij skozi čas fermentirajo.

Higiena mlečnih zob je pomembna tako iz vidika ustvarjanja dobrih navad pri otrocih in malčkih, kot iz preprečevanja prezgodnjega nastanka kariesa pri otroku. 

Že ob izrastu prvega zoba se svetuje redno ščetkanje z majhno količino zobne paste (s primerno količino fluoridov). Otroci do 8. leta nimajo dovolj razvitih motoričnih sposobnosti, da bi si dovolj natančno umili zobe, zato je ključnega pomena, da jim pri tem pomagajo starši ali skrbniki. Nadzor se priporoča do 12. leta starosti, njihovo vključevanje pa mora biti redno in konsistentno.

Ščetkanje in primerna zobna ščetka

Ščetkanje je potrebno izvajati zjutraj in zvečer. Pomembno je, da oralne higiene ne izpuščamo, ampak vztrajamo tudi v primeru, da otrok ne sodeluje. Ščetkanje je neboleče in otroku z njim ne škodimo.

Zobne obloge, ki vztrajajo predolgo na površini zob, pospešujejo adhezijo novih zobnih oblog in s tem povzročajo aktivno delovanje kariogenih bakterij, kar vodi v zobno gnilobo oz. karies. Pri ščetkanju se osredotočamo na pozitivno motivacijo in zagotovimo primerne pripomočke.

Učinkovitost odstranjevanja zobnih oblog je odvisna od primernosti tehnike ščetkanja, sodelovanja osebe, kateri se ščetka zobe ter finih motoričnih sposobnosti te osebe. Najpomembnejše orodje pri izvajanju ustne higiene je zobna ščetka, s katero mehansko odstranimo zobne obloge. Ključnega pomena je, da zajamemo vse površine, posebej težko je pri otroku zaradi stiskanja ustnice doseči mesta v spodnji čeljusti na strani jezika ter zgornje sekalce. 

Za povečanje učinkovitosti odstranjevanja zobnih oblog se priporočajo različno zasnovane zobne ščetke. Poleg običajne enoglave zobne ščetke je v zadnjem času zanimiv troglavi dizajn zobne ščetke. Troglava zobna ščetka je bila zasnovana za istočasno čiščenje bukalnih, lingvalnih/palatinalnih in okluzalnih površin. Dve glavi sta zasnovani s 45° ščetinami za čiščenje bukalnih in lingvalnih oz palatinalnih površin, tretja glava pa je zasnovana za okluzalne površine. Taka zobna ščetka je primerna za ljudi z omejenimi ročnimi spretnostmi, kamor spadajo tudi majhni otroci.

Študije kažejo, da je v primerih, ko otrokove zobe ščetka starš ali skrbnik, uporaba troglave zobne ščetke boljši način doseganja optimalne ustne higiene pri otroku, v primerjavi z uporabo običajne zobne ščetke. Tudi v primeru, ko ščetkanje izvaja starš, je uporaba troglave ščetke bolj praktična in enostavna.

Prav tako pa lahko troglava zobna ščetka ustrezno nadomesti običajno zobno ščetko, kadar jo uporabljajo otroci sami. Rokovanje s troglavo zobno ščetko je lažje in bolj priročno za majhne otroke. Večina otrok po uporabi klasične in troglave zobne ščetke preferira slednjo, saj imajo občutek, da je čiščenje boljše in hitrejše, uporaba pa bolj enostavna ter udobna.

Najbolj ustrezna je zobna ščetka, ki jo otrok redno in natančno uporablja.

Autor: Maja Vargazon, dr. dent. med.